KB-1 Triglav

KB-1 Triglav

KB-1 Triglav

Leto: 1948
Konstruktor: ing. Jaroslav Koser, ing. Stojan Hrovat
Razpetina: 15 m
Dolžina: 6,83 m
Konstrukcija: lesena
Namen: Jadralno letalo olimpijske klase.

 

Projekcije letala KB-1 Triglav (Risba: Anton Pavlovčič)Leto izdelave: 1948, Konstrukcijski biro Ljubljana
Konstruktor: ing. Jaroslav Koser in ing. Stojan Hrovat
Konstrukcija: lesena
Razpetina: 15 m
Dolžina: 6,83 m
Površina krila: 13,25 m2
Vitkost krila: 17
Profil v korenu krila: Göttingen 549 16%
Profil na koncu krila: M 6.
V-lom krila: 4,47 stopinj
Drsno število (finesa): 26,3 pri hitrosti 69 km/h
Najmanjša hitrost padanja: 0,71 m/s pri hitrosti 64 km/h
Najmanjša hitrost letenja: 42 km/h
Največja dovoljena hitrost: 240 km/h (z zavorami: 195 km/h)
Masa praznega letala: 175 kg
Masa pilota: do 90 kg
Namen: jadralno letalo olimpijske klaseProjekcije letala K2A Triglav

Jadralno letalo Triglav je nastalo na bobudo tedanjega Republiškega odbora za športno letalstvo, ki je decembra 1946 razpisalo natečaj za konstrukcijo zmoglivejših jadralnih letal olimpijske klase, ki jih je tedaj močno primanjkovalo. Svoje predloge so morali konstruktorji oddati do 31. julija 1947, pregledala in ocenila pa jih je komisija, ki so jo sestavljali dr. Anton Kuhelj, ing. Stanko Bloudek in ing. Lazar Mlačevski. V natečaju je sodeloval zavod "Letov" iz Ljubljane pod vodstvom F. Šusteršiča, skonstruirala pa sta ga študenta tehnične fakultete iz Ljubljane, Jaroslav Koser in Stojan Hrovat. Komisija je projekt ocenila kot najboljši. Pred začetkom izdelave letala je konstrukcija doživela še celo vrsto večjih in manjših sprememb, letalo pa so preimenovali v Triglav.
V letalu Edvard Lorencon, upravnik letalske šole, ob njem Zmago Leskovar, jadralni pilot iz Kranja. (Vir: Letalstvo na Gorenjskem)V skromnih prostorih Konstrukcijskega biroja v Ljubljani je leta 1947 začela nastajati konstrukcija našega povojnega jadralnega letala z oznako Kb–1. V tovarni Letov v Ljubljani so izdelali dva prototipa. Enega so preizkušali v Sloveniji, drugega pa v Zveznem letalskem centru v Vršcu. 12.10.1948 je v Lescah prvič poletel. Preizkusi so pokazali, da je to dobro jadralno letalo, da pa bo pred začetkom serijske izdelave treba na njem spremeniti nekaj podrobnosti. Ker so hkrati preizkušali in pripravljali načrte tudi za jadralno letalo Hudournik druge skupine konstruktorjev, sta se obe skupini združili in ustanovili Konstrukcijski biro Letalske zveze Slovenije. Kratica KB označuje vsa letala, ki so nastala v tem uradu. Zaradi konstrukcijskih sprememb je prva serija letal dobila ime Triglav II, letalo pa so razvijali še naprej in nastal je KB-5 (po nekaterih virih KB-3) Triglav III, ki je imelo zelo majhno kapljasto oblikovano kabino iz pihanega akrilnega stekla, drugačne zaključke kril, na letalu pa so konstruktorji prvič uporabili V rep. Ocenili so, da letalo ni primerno za serijsko proizvodnjo. Zaradi enostavnejše izdelave so tudi na serijskih Triglavih namesto vlečenih uporabljali pihane kabine, letala pa so dobila oznako Triglav II b.
KB-1 Triglav v LescahKB-1 Triglav pred štartom v LescahTriglav II je bilo visoko sposobno enosedežno ramenokrilno leseno jadralno letalo s trapeznimi krili, ki so imela glavni in pomožni nosilec ter torzijsko oplato iz vezane plošče. Glavni in pomožni nosilec sta se stikala na krilnem zaključku in tvorila močno trikotno konstrukcijo. Glavni nosilec je bil škatlaste konstrukcije ki zdrži 12 kratno obremenitev v v primeru izvlačenja iz pikiranja in 10 kratno negativno obremenitev. Torzijski nos ima vezano ploščo postavljeno pod kotom. Zadnji del je bil prekrit s platnom. Krilo ima v korenu profil Göttingen 549 ("pollaminaren profil!") odebeljen na 16% (zaradi trdnosti krila), ki na koncu prehaja v profil N6. Skupno aerodinamično in geometrijsko zvitje znaša 7°. V lom krila znaša 4,47° in piloti so dejali da "lepo leži v zavoju". Krila so imela zakrilca tipa NACA 2b in zavore tipa DSF. Trup je ovalnega preseka in je grajen kot nosilna oplata iz vezane plošče z notranjimi rebri in tremi vzdolžnicami (ena spodaj, dve zgoraj ob vsaki strani po ena). Tudi smerni in višinski stabilizator sta bila prekrita z vezano ploščo, obe krmili pa s platnom. Predserijski Triglav II (YU-4023), ki so ga uporabljali v Celju (Vir: Krila, 1, 2000)Prototip Triglava (YU-4013) (Vir: Krila, 1, 2000)Smerno krmilo je bilo aerodinamično uravnoteženo, na levi polovici višinskega krmila pa je bil trimer višine. Višinski stabilizator je pritrjen na trup zadaj z vodoravnim sornikom in spredaj z vijakom, s katerim je tudi možno nastavljati vpadni kot repa (seveda na zemlji). Letalo je imelo eno kolo, nos in rep trupa pa sta bila okrepljena z drsnima smučkama.
Detajl kabine na letalu KB-1 TriglavK2A Triglav med letom nekje na južni strani AlpLetalo je bilo zelo priljubljeno med jadralnimi piloti, ki so z njim dosegali zadovoljive rezultate. To letalo so izdelovali v seriji. Preizkusne polete so naredili piloti: Lakovič Slavko, Milan Borišek, Pavle Crnjanski, Jaroslav Koser, Hrovat Stojan, Hilinger Franc, Tomo Polanc in Jeras Marko.KB-1 Triglav nad letališčem v LescahTriglav II b s pihano kabino (Vir: Krila, 1, 2000)Konstruktorja Jaroslav Koser in Stojan Horvat pred KB-1Hitrostna polara letala KB-1 Triglav