Vrabec

Vrabec (Vir: morjeplovec.net)

Vrabec

Leto: 1936
Konstruktor: inž. Ivo Šoštarič
Razpon: 10 m
Dolžina: 6,03 m
Višina: 2,15 m
Namen: Začetniško šolsko jadralno letalo - jadralni drsalec

 

Projekcije letala Vrabec (Vir: Letalstvo na Gorenjskem)Konstruktor: inž. Ivo Šoštarič
Razpon krila: 10 m
Dolžina: 6,03 m
Višina: 2,15 m
Površina krila: 15 m2
Vitkost krila: 7
Masa: 90 kg
Drsno število: 15,7 pri hitrosti 54 km/h
Najmanjša hitrost padanja: 1,1 m/s pri hitrosti 47 km/h
Minimalna hitrost letenja: 43 km/h
Maksimalna hitrost letenja: 70 km/h

V Sloveniji se je jadralno letalstvo pričelo leta 1929. Že leta 1934 je bila ustanovljena prva letalska šola na Blokah. Navdušeni mladi letalci so uporabljali predvsem letala za »samogradnjo«. Na učiteljev ukaz: »Pozor, vleci!« je osem, letenja željnih mladeničev s tekom po hribu navzdol napelo Graditelji pred konstrukcijo Vrabca (Vir: Tim 2, 2005)fračo iz gume. Z njo so po prejemu ukaza: »Spusti!« za nekaj kratkih sekund v zrak izstrelili tečajnika, ki je privezan sedel na sedežu jadralnega drsalca. V tem kratkem času se je moral osamljeni in dostikrat prestrašeni letalec naučiti pravilno upravljati s krmili letala, da je na koncu lahko varno pristal nekaj metrov pod štartnim mestom.
Letalski navdušenci so v obdobju tridesetih let prejšnega stoletja v raznih lopah in mizarskih delavnicah na temelju nemških načrtov masovno izdelovali jadralne drsalce tipa zögling in SG-38. To so bila preprosta lesena letala, prekrita s platnom. Namenjena so bila seznanjanju z osnovnimi prvinami letenja in koordinacijo krmil. Na pogled niso bila prav nič lepa, njihove letalne sposobnosti pa slabe. Leti v trajanju nekaj minut so bili bolj izjema kot pravilo. Preprosta konstrukcija pa je omogočala enostavna popravila v primeru tršega pristanka. In takih je bilo kar precej. Tovrstna letala so bila namenjena le za osnovno šolanje bodočih pilotov. Letalski klubi po sloveniji so potrebovali vedno večje število tovrstnih letal. Njihovim željam je prisluhnil inženir Ivo Šoštarič.

Vrabca vlečejo na štart. Posnetek je nastal na Blokah, kjer je bila pred 2. svetovno vojno prva šola jadranja v Sloveniji. (Vir: Tim 2, 2005)Miloš Rijavec in letalo Vrabec v Vrhniki (Vir: www.vrhnika.si)Začetniško šolsko jadralno letalo Vrabec je bilo prvo, ki je nastalo na risalni deski inž. Iva Šoštariča. To letalo je zasnoval še kot študent leta 1936. Pri tem se je zgledoval po nekaterih tujih uspešnih začetniških šolskih jadralnih letalih, kot so bila Grunau 9, hol’s der teufel, Zögling in SG-38. Letalo Vrabec je bilo od starejših tega tipa varnejši za letenje, odlikovala ga je še preprostejša konstrukcija, izkazal pa se je tudi z nekoliVrabec na trenažni napravi (Vir: Tim 8, 2001)ko boljšimi letalnimi sposobnostmi. Njegova konstrukcija je bila tako uspešna, da so letalo še po II. svetovni vojni uspešno uporabljali za osnovno šolanje jadralnih pilotov. Prototip Vrabca je izdelala zemunska zadruga za gradnjo letal in zaradi preproste gradnje in velikega povpraševanja po letalih je zadruga prodajala kar sestavne dele letala in licenco za samogradnjo. Prvo serijo 20 letal so leta 1938 izdelali v tovarni Utva v Pančevu in jih razprodali takratnim letalskim društvom in aeroklubom. Za šolanje začetnikov so jih po vojni izdelovali še naprej v Utvi, nekaj pa so jih izdelali tudi v ljubljanskem Letov. Zaradi odličnih jadralnih lastnosti je bilo izdelanih preko 400 jadralnih letal Vrabec.

(Vir: Letalstvo na Gorenjskem)Vrabec na Blokah junija 1946Pilot še ni odpel vlečne vrvi (Tim 8, 2001)Vrabec ob pobočju Pečnika na BlokahVrabec je bil lesen začetniški šolski enosed s popolnoma odprtim rešetkastim trupom. Krilo je imelo majhen V-lom in je bilo na obeh straneh podprto z dvema opornicama, ki sta povečali upogibno in vzvojno trdnost krila. Z dvema opornicama je bil podprt tudi vodoravni rep. Zaradi večje trdnosti letala sta bila nos in zadnji del trupa z jeklenimi žicami povezana s krilom.

Let z Vrabcem s hriba nad Polano na Gorenjskem (Vir: Tim 2, 2005)Vrabec v zraku (Vir: Tim 2, 2005)Letalo je bilo močno ojačano, saj je bilo šolanje jadralnih pilotov v tistih časih drugačno. Danes se piloti jadralnih letal šolajo na varnih dvosedih, takrat pa so začetnika posadili na enosedo začetniško letalo, ga z gumo potegnili v zrak, tam pa se je moral znati sam, kakor je pač vedel in znal. Marsikateri pristanek je bil zato prav neprijetno trd, poškodbe letal in pilotov pa nekaj, kar je spadalo k učenju. Ker je bila konstrukcija lesena in preproste gradnje, so bodoči piloti pogosto gradili in popravljali letala kar sami.
Za lažje privajanje upravljanja letala so v letalskih šolskih centrih uporabljali tudi posebne trenažne naprave. To so bili leseni dvokraki vzvodi, ki so bili na enem koncu obteženi, na drugi konec pa je bilo vrtljivo pritrjeno šolsko letalo. Ob močnejšem vetru so letalo z učencem dvignili v zrak in ta je lahko brez nevarnosti vadil upravljanje letala.

Računalniška risba: Aleksander Sekirnik (Vir: Letalstvo na Gorenjskem)Računalniška risba: Aleksander Sekirnik (Vir: www.basic.si)Računalniška risba: Aleksander Sekirnik (Vir: www.basic.si)Računalniška risba: Aleksander Sekirnik (Vir: www.basic.si)(Vir: morjeplovec.net)(Vir: Postojna.si)(Vir: www.aeroklub-sarajevo.ba)(Vir: www.aeroklub-sarajevo.ba)(Vir: www.aeroklub-sarajevo.ba)Tomaž Meze v Postojni, 2007, z obnovljenim Vrabcem. (Vir: morjeplovec.net)(Vir: www.aeroklub-sarajevo.ba)(Vir: www.aeroklub-sarajevo.ba)